Kosovelje - obnova zidov 18. 6. 2016
V Kosoveljah se je odnos do kamnite dediščine verjetno odvijal zelo podobno kot drugod po Krasu. Še v šestdesetih letih je vse kar je spominjalo na pretekla obdobja veljalo za manj vredno in nemoderno, nekaj kar je treba čim prej zavreči. Okrog leta šestdeset se je v vasi z veliko ihto in zmlelo večji del mogočnih zidov, ki so obkrožali vaške vrtove in napravilo betonske ograje, ki pa sedaj počasi razpadajo. Še sreča, da niso bili vsi lastniki navdušeni za tako početje in niso dovolili posega v svojo zidano lastnino. Zidovi okrog vasi, ki jih mletje ni zajelo, pa so se vedno bolj utrujeni starali in izgubljali svojo estetiko, saj se z njimi nihče ni ukvarjal, kvečjemu divjad.
Prebujanje slovenske zavesti v devetdesetih letih je učinkovalo tudi na dojemanje vrednosti zapuščine naših prednikov. Proces pa ni bil ravno hiter tako, da se je gledalo na sovaščane, ki so okrog svojih obnovljenih ali novih domovanj zidali utrjene zidove s suho-zidnim licem, kot na čudake, saj so ti zidovi z neobdelanim kamenjem veljali za grde. E pur si muove.
Vaška skupnost se je sedaj odločila, da je treba za začetek porihtati propadajoče zidove vsaj ob dostopni cesti v vas. Potrebnih znanj za zidarjenje na suho pa ni bilo več na zalogi. Tudi prebujena želja po bolj skupnem, soodgovornem in povezanem vaškem življenju, ki bo presegalo bivanje na svojih dvoriščih, je privedla do tega, da se je vas na pobudo aktivnejših predstavnikov vključila v pilotni projekt Geografskega inštituta SAZU, s katerim bi se dobil vpogled v odnos sodobnih vasi do svojega naravnega okolja. Predlog Inštituta za izvedbo študijske delavnice za obnovo suhih zidov, je bil sprejet z odobravanjem. Sreča je tudi, da se vse to dogajanje lahko vključi v že razvito strukturo Partnerstva za vrednotenje in obnovo kamnite dediščine Krasa.
Prvi termin za izvedbo akcije konec meseca maja je na žalost odplaknil dež, zato je bil celoten načrt te akcije prenesen na začetek septembra. Vmes se je pa pokazal termin 18. Junij, ko bi se lahko dobili vsaj za pokušino. Motor tega srečanja sta bila Boris in Mitja, mentorja suho-zidne gradnje iz Partnerstva. Brez njiju dveh te akcije ne bi bilo. Znala sta pokazati in navdušiti. Ljudje so ju že poznali iz akcije obnove dveh velikih poljskih hišk v Marinčnih ogradah, ki se je odvila pred dobrim letom.
Dobili smo se v soboto 18. Junija zgodaj zjutraj pri tabli Kosovelje, spili kavo in začeli. Najprej smo posuvali, kar je šlo relativno hitro, nato smo se lotili zidanja, kar pa ni šlo tako hitro. Iz vasi so prišli vsi, ki so zmogli kaj delati. Ena familija je celo zamaknila odhod na dopust. Čeprav ni bilo nekega širšega povabila, so na akcijo prišli celo iz Radovljice. Za to, da nismo omagali, so z okusno malico, kjer ni manjkalo niti obilice pršuta, poskrbeli iz Kmečkega turizma iz Zagradca, družina Milič. Nona te družine izhaja namreč iz Kosovelj. Naša Karin Lavin, pa je poskrbela, da je bilo dogajanje dobro slikovno dokumentirano. Obnovili smo kar en lep kos zidu. Občutiti je bilo navdušenje in zadovoljstvo. Na koncu smo s ponosnim pogledom na opravljeno delo še solidno splahnili suha grla.
Izkušnja prve akcije pri obnavljanju suhega zidu je več kot pozitivna. Že se veselimo nadaljevanja, ki je planirano za 03. september. Akcijo organizira in sponzorira Geografski inštitut SAZU. Poskušali bomo pripraviti en simpatičen dogodek. Na to akcijo bomo povabili širši krog navdušencev. Tudi takrat bosta dirigentsko palico vihtela Boris in Mitja, pa mogoče še kdo.
Se vidimo septembra.
Dušan Luin
Kosovelje 18- junij 2016
