Search

Suhozidna gradnja na Slovenskem med teorijo in prakso

kraskagradnjanasuho
Apr 23
2 min read

V četrtek, 10. 4. 2025, smo v promocijsko-kongresnem centru Parka Škocjanske jame lahko prisluhnili sedemnajstim prispevkom konservatorjev, etnologov, arheologov, interpretatorjev dediščine, krajinarke, arhitekta, biologinje, restavratorja in celo jezikoslovke na temo suhozidne gradnje na območju Slovenije z okroglo mizo in si ogledali razstave Seniki med Kobaridom in Tolminom, Kamnita preproga Pirana in Lepota kamnite poezije.

Leta 2016 je bila suhozidna gradnja kot v Istri in na Krasu kontinuirano še živeča veščina vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, 2018. pa še na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. A v kulturno krajino kamnitih na suho postavljenih zložb na ozemlju današnje Slovenije še zdaleč ne najdemo le na Krasu in v Istri, kjer so skupaj s svojimi funkcijami do določene mere kar dobro dokumentirane in raziskane. Obenem v Sloveniji navkljub dejstvu, da od leta 2015 lahko praktik zidanja na suho pridobi certifikat Partnerstva kraške suhozidne gradnje, od leta 2017 pa tudi Nacionalno poklicno kvalifikacijo Suhozidar/suhozidarka, iz znanstveno-inženirskega vidika tovrstno gradnjo zelo površno poznamo in se posledično v praksi srečujemo s številnimi pomisleki in zakonskimi preprekami v želji po njihovi obnovi in ohranjanju v krajini.

Zato smo se v sklopu praznovanja 10. obletnice delovanja Partnerstva kraške suhozidne gradnje ter Leta dediščine, ki ga v študijskem letu 2024/2025 obeležuje Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je članica Partnerstva, v okviru Delovne skupine za raziskovanje in razvoj, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete, Park Škocjanske jame in goriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odločili organizirati znanstveno-strokovno konferenco s katero smo želeli spodbuditi raziskave in razmisleke na temo.

Slednja se je odprla s predstavitvijo sodobnih pristopov, ki naj suhozidni gradnji pokažejo poti do novih dediščinsko-skladnih funkcij, ključnih za njeno ohranjanje v prihodnje. Sledil je pregled fenomena suhozidnih gradenj po Sloveniji, skozi oči različnih strokovnjakov in znanstvenikov s katerimi smo se sprehodili od Dolenjske in Bele krajine, čez gorenjsko in primorsko stran Triglavskega narodnega parka, Brkine, Notranjsko do Istre in Krasa, kjer se nam je ob predstavitvi teorije konstrukcij in restavriranja suhih zidov odprla diskusija z okroglo mizo na temo suhozidne gradnje kot obrtniške rokodelske in/ali dediščinske kategorije ter s tem povezane problematike.