Problematika vzdrževanja intervencijskih poti
Izvedenci kraške suhozidne gradnje, nosilci znanj suhozidne gradnje, predavatelji in vaditelji kraške suhozidne gradnje, Delovna skupina za prostorsko upravljanje in upravni odbor Partnerstva kraške suhozidne gradnje smo 10. 12. 2019 razposlali dopis v katerem pozivamo, da se v okviru vzdrževalnih del na intervencijskih poteh, suhih zidov ne ruši. Istega dne so predsednik Partnerstva Danilo Antoni, predsednica DS za prostorsko upravljanje Nataša Kolenc in naš član Dušan Luin v Kosoveljah izvedli uspešno predstavitev vsebine dopisa za medije.
Tukaj si lahko preberete prispevek Petre Mezinec v Primorskih novicah.
Video reportažo v Slovenski kroniki pa si lahko ogledate na povezavi od 8 min 20 s:
Popravljam, da je veščina gradnje suhih zidove Unesco dediščina in ne suhi zidovi kot taki. Ima pa Kras v Sloveniji status nacionalno pomembnega krajinskega območja s prepoznavnimi značilnostmi in je skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije potrebno v postopkih načrtovanja zagotavljati tak prostorski razvoj, ki ohranja njegovo celovito prepoznavnost.
Besedilo dopisa:
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Postojna, Kolodvorska 5, 6230 Postojna Kraška gasilska zveza, Bazoviška cesta 13, 6210 Sežana Zavod za gozdove, Območna enota Sežana, Partizanska 49, 6210 Sežana Elektro Primorska d. d., Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica ELES d. o. o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana Občina Miren-Kostanjevica, Miren 137, 5291 Miren Občina Komen, Komen 86, 6223 Komen Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Občina Divača, Kolodvorska ulica 3/a, 6215 Divača Občina Hrpelje-Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Hrpelje
Datum: 10. 12. 2019
Zadeva: Vzdrževanje intervencijskih poti in ohranjanje suhozidne dediščine
Kras se zarašča. S tem se povečuje požarna ogroženost kraške krajine. Tudi stare poljske poti postajajo vse težje prehodne. V primeru požara je dostop gasilcem zelo otežen. Zato je skrb za urejanje in vzdrževanje poti namenjenih intervenciji gasilcev še kako dobrodošla. V Partnerstvu za kraško suhozidno gradnjo pozdravljamo vsa ta prizadevanja.
Ena najpomembnejših značilnosti kraške krajine so prav suhi zidovi. Brez kraških suhih zidov kraška krajina izgubi pomembno identitetno značilnost. Te zidove so stoletja ustvarjale generacije naših prednikov in naša generacija je dobila to dediščino v varstvo tudi za to, da bo ta identitetni element predala bodočim generacijam.
Družba se na srečo vedno bolj zaveda vrednosti tovrstne dediščine, ki je bila 2016. vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Izjemno mednarodno priznanje vsem njenim graditeljem in varuhom predstavlja uvrstitev veščine suhozidne gradnje na res prestižni seznam svetovne nesnovne dediščine človeštva pri UNESCO novembra 2018. Več o nesnovni dediščini UNESCO in o uvrstitvi znanj in tehnik suhozidne gradnje na ta seznam si lahko pogledate na spodaj navedenih portalih:
Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Register nesnovne kulturne dediščine, Suhozidna gradnja: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/suhozidna-gradnja Intangible cultural heritage, Lists, Elements inscribed, Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity, Art of dry stone walling, knowledge and techniques: https://ich.unesco.org/en/RL/art-of-dry-stone-walling-knowledge-and-techniques-01393 Partnerstvo kraške suhozidne gradnje, Novice, Arhiv december 2018, Kraška suhozidna gradnja konec novembra 2018 vpisana na UNESCO seznam nesnovne dediščine človeštva: https://kraskagradnjanasuho.wixsite.com/suhozidnagradnja
To našo dediščino pa moramo ceniti in varovati predvsem sami, sicer nam nobeno tuje priznanje ne bo niti koristilo, niti nam ne more biti v ponos. V vsakodnevni praksi na Krasu stvari namreč niso vedno spodbudne. Kraški zidovi in druge suhozidne gradnje še vedno dnevno izginjajo, pogosto zaradi malomarnosti ali osnovnega nerazumevanja njihovega pomena in možnosti ohranjanja.
Z brisanjem suhozidnih gradenj iz kraške krajine vse bodoče rodove Kraševcev ropamo za (tudi) njihovo več tisočletno dediščino ter za doživljanje posebne vrednosti lastne krajine. Pri tem ne gre le za estetski učinek, ampak obenem za njen ekološki in ekonomski pomen. Suhozidna gradnja je sestavni del kraških biotopov ter predstavlja edinstveno dodano vrednost in prepoznavnost izdelkom in storitvam v kmetijstvu, obrti in zlasti turizmu, omogoča preživetje lokalnih znanj in z njimi povezanih poklicev (zidarji, kamnarji). Brez kraških suhih zidov postane kraška krajina podobna neštetim drugim območjem na svetu. Izgubi svojo "dušo" in s tem med drugim tudi pravi razvojni potencial in privlačnost, tako za obiskovalce, kot za domačine.
Stare poljske poti, ki lahko služijo kot osnova za intervencijske poti, največkrat niso ravno široke in so ob straneh pogosto obdane s starimi kamnitimi zidovi. Pri morebitnem strojnem urejanju teh poti obstaja nevarnost, da se pozabi na skrb za to dediščino. V iskanju hitrih rešitev za ureditev intervencijske poti se obcestne zidove enostavno podre ali celo zmelje s čimer se obenem uniči oziroma zavrže kamen kot gradbeni material. S tem se kraški krajini in kraški dediščini dela nepopravljiva škoda.
Za ustavitev nadaljnjega uničevanja suhozidnih gradenj ob intervencijskih poteh razpolagamo s prakso na Krasu onkraj državne meje za katero menimo, da jo je nujno vpeljati tudi na slovenski strani. Popiše se obstoječe poti, njihova širina napram širini gasilskih vozil, določi se širina čiščenja rastja in območja obnove zrušenih zidov. Na osnovi pridobljenih podatkov se določi uporabnost obstoječih poti oziroma uporabnost obstoječih dostopov za hiter protipožarni poseg in, kar je najpomembnejše, smiselne posege pri obnovi-premiku obstoječih suhozidnih gradenj. Ponavljamo, da je tovrstni kartografski pripomoček v papirnati in v elektronski obliki že v uporabi na nekaterih delih Krasa na italijanski strani meje in je učinkovito pripomogel tudi rednemu upravljanju sicer težko dostopnih območij. Pomembno pa je pripomogel k ohranjanju obstoječih poti in obstoječih suhozidnih gradenj. Pridobljeni podatki so obenem osnova za ovrednotenje potrebnih finančnih sredstev, ki bodo kratkoročno in dolgoročno prav gotovo nižji od potencialne škode povzročene zaradi požarov.
S svojim poslanstvom varovanja suhozidnih konstrukcij kot elementov kraške, slovenske in Unesco dediščine, v Partnerstvu pričakujemo, da se k urejanju poljskih intervencijskih poti na Krasu pristopa z vso pozornostjo. Povsod, kjer obstaja kakšna koli druga možnost, se rušenju suhozidnih gradenj izogibamo. Če so na predvidenih intervencijskih poteh nepremostljiva ozka grla, naj se tamkajšnji suhi zid prezida oziroma pozida na novo tako, da se zagotovi ustrezna širina poti. Naši mentorji bodo izvajalce del z veseljem usposobili za izvajanje suhozidnega načina gradnje. To čutimo kot svoje poslanstvo.
Zavežimo se, da bomo skupaj zaščitili kamnito dediščino Krasa!
