Suhozidna gradnja na Slovenskem med teorijo in prakso

V sklopu praznovanja 10. obletnice delovanja Partnerstva kraške suhozidne gradnje ter Leta dediščine, ki ga v študijskem letu 2024/2025 obeležuje Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki je članica Partnerstva, v okviru Delovne skupine za raziskovanje in razvoj, 10. 4. 2025, vabimo v Promocijsko kongresni center Pr Nanetovh v Regijskem parku Škocjanske jame k udeležbi in soustvarjanju znanstveno-strokovne konference posvečene gradbeni tehniki in zložbam, ki jim tudi v Sloveniji lahko kontinuirano sledimo od prazgodovine do danes.

Program

8.30–9.00        SPREJEM

9.00–9.15        POZDRAVNI NAGOVORI

9.15–9.30        #1 Kamniti zid z zgodbo (Karla Kofol – Tolminski muzej)

9.30–9.45        #2 Vloga suhih zidov in kulturne krajine v sodobnem času (Karin Lavin – Zavod Anima Mundi)

9.45–10.00      #3 Učenje (in poučevanje) avtohtonega jezika za ohranjanje in spodbujanje okoljske ozaveščenosti in kulturne dediščine: eksperiment s slovenskim jezikom na delavnici suhozidne gradnje na Krasu (dr. Irina M. Cavaion – ZRS Koper)

10.00–10.15    #4 Popisovanje suhozidne gradnje s študenti etnologije in kulturne antropologije (Saša Roškar – ZVKDS OE KR, Tina Krašovic, Miha Kozorog – OeiKA FFUL)

10.15–10.30    #5 Suhi zidovi kot pomemben življenjski prostor redke in zavarovane rastline bršljanov pojalnik (Orobanche hederae): izzivi in priložnosti obnove v Parku Škocjanske jame (dr. Renata Rozman, Laura Kristan Smerdelj – JZ PŠJ)

10.30–10.45    #6 Suhozidi – gradnik značaja in prepoznavnosti krajine (dr. Nadja Penko Seidl, dr. Barbara Kostanjšek, dr. Mojca Golobič – Oddelek za krajinsko arhitekturo BF UL)

10.45–11.15    KAVA

11.15–11.30    #7 Pozabljena dediščina suhozidne gradnje na Dolenjskem in v Beli krajini (Dušan Štepec – ZVKDS OE NM)

11.30–11.45    #8 Tipologija suhih zidov na gorenjski in primorski strani Triglavskega narodnega parka (Andrejka Ščukovt – ZVKDS OE NG, Tina Komac - TNP)

11.45–12.00    #9 Suhi zidovi na območju Goriških brd (Pia Gerbec, Tilen Mavrič)

12.00–12.15    #10 Suhozidna gradnja, izziv za 21. stoletje. Suhozidna dediščina Brkinov (Eda Belingar – ZVKDS OE NG)

12.15–12.30    #11 Arhitektura notranjskih gradišč: topografija, tipologija, kronologija (dr. Boštjan Laharnar – Narodni muzej)

12.30–12.45    #12 Trmun – zgodnjebronastodobno gradišče v severni Istri in njegov obrambni nasip (dr. Federico Bernardini - Oddelek za humanistične študije Univerze Ca'Foscari v Benetkah, dr. Elena Leghissa – ZRC SAZU)

12.45–13.45    KOSILO

13.45–14.00    #13 Od kamnoloma do naselja (Urška Eler, Mateja Makovec – ZVKDS OE Piran)

14.00–14.15    #14 Suhozidna gradnja na Krasu in v sivi Istri od srednjega veka do danes (ddr. Mitja Guštin)

14.15–14.30    #15 Obnova podpornih kamnitih zidov terasiranega pobočja urbanih vrtov pod oboki stolnice sv. Jurija v Piranu (Romana Kačič, Danilo Antoni, Alan Sodnik, Marco De Stefani, Barbara Škarja - Zavod ABAKKUM, dr. Cecil Meulenberg – ZRS Koper, Karmen Pines, Vesna Zorko, Manuela Rojec – Občina Koper, Sandra Martinčić Loboda – KS Piran, Vanja Prohinar, Nataša Škrjanec, Jaka Bizjak – ZVKDS OE Piran)

14.30–14.45    #16 Tradicionalni tlaki v mestnem jedru Pirana - Avtentičnost, ohranjenost, ranljivost, obnova (Nataša Škrjanec, Vanja Prohinar – ZVKDS OE Piran)

14.45–15.15    KAVA

15.15–15.30    #17 Teorija konstrukcij v suhozidu (dr. Borut Juvanec – Inštitut za vernakularno arhitekturo)

15.30‒15.45    #18 Ko se na Krasu dotaknemo kamna, se dotikamo zgodovine. Predlog pristopa k restavriranju kamnitih zidov v njihovi prvotni obliki (mag. Andrej Jazbec, ZVKDS RC OE NG)

15.45‒17.00    DISKUSIJA IN OKROGLA MIZA »OBRT« ALI DEDIŠČINA

Spremljajoči razstavi

SENIKI MED KOBARIDOM IN TOLMINOM 

Etnološko-fotografska razstava nastala v Tolminskem muzeju leta 2021 govori o spravilu sena in z njim povezanih stavbah, ki jih srečujemo tako na viskokogorskih senožetih pod Krnom in Matajurjem, kot na ravninskih travnikih ob reki Soči. Med njimi prevladujejo preprosti seniki, ki so bili nekdaj večinoma zgrajeni v tehniki suhozidne gradnje, zaradi spremenjenega načina življenja pa danes počasi propadajo ali pa so korenito posodobljeni in služijo drugim namenom.

Na razstavi sta pod strokovnim vodstvom Tolminskega muzeja svoje delo in raziskovalne rezultate predstavila dva muzejska zunanja sodelavca. Publicist in raziskovalec lokalne zgodovine Pavel Četrtič iz Kobarida je prispeval vsebinski del in dve maketi senikov, mlad arhitekt Elvis Jerkič iz Tolmina pa  je ta pogosto prezrt del posoške kulturne dediščine proučeval in predstavil skozi fotografski objektiv. Pri tem je zapisal: »Stavbe so v prostoru najbolj vidna vez s preteklostjo. Zato je tudi skromen senik vreden razmisleka.«

KAMNITA PREPROGA PIRANA in  LEPOTA KAMNITE POEZIJE, ISTRA

V razstavnem formatu prikazan izbor grafik s tekstom dveh publikacij orisuje pomen peščenjaka in tradicionalne veščine suhogradnje pri oblikovanju identitete na Piranskem, delu slovenske Istre. 

KAMNITA PREPROGA PIRANA (Romana Kačič, Mojca Fabbro, Josephine Mair, Noemi Zonta | 2020) prikazuje peščenjak kot osnovni naravni gradnik slovenske klifne krajine in obalnih mestnih jeder. Vsebine govorijo o funkcionalnem, estetskem in ekološkem pomenu kamnitih tlakov mestnega jedra Piran, ki je verjetno mesto z najbolj ohranjenimi kamniti tlaki v Sloveniji.

Publikacija LEPOTA KAMNITE POEZIJE, ISTRA, Kulturna krajina Piranskega od morja do podeželja (Romana Kačič, Barbara Škarja, Sara Mušič | 2022) prikazuje številne in raznolike kamnite gradnje, ki predstavljajo dragocen primer dediščine istrskega prostora, ki se je s prenosom znanja ohranjala iz roda v rod. Kamnite strukture so prikazane kot posamezne umetnine, ki jih je ustvarila človeška roka in kot del naše skupne kulturne krajine. 

Publikaciji kažeta raznoliko bogastvo kamnitega tlaka in kamnite arhitekture in poudarjata pomen ohranjanja te dediščine, ključne za ohranjanje identitete istrskega prostora. 

Zaradi omejenega števila prostih mest je prijava na dogodek obvezna.

Prijave zbiramo do 31. 3. 2025 na manca.vinazza@ff.uni-lj.si.

Organizacijski odbor: Darja Kranjc, dr. Manca Vinazza in Eda Belingar

Knjigo povzetkov najdete tukaj.