M'h'linšč'va hiška, ledinsko ime Reživnik ali R'živnik.
Minuli petek in soboto so udeleženci delavnice Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje KRAS v okviru Festivala Kraška gmajna in Dnevov evropske kulturne dediščine obnovili hiško v okolici Gorjanskega.
Tipološko je to prislonjena hiška, ker je zgrajena v naravni tresi iz žive skale na katero je naslonjena na levi strani, gledano proti vhodu. Na stiku nosilnega zidu in skale ima zgrajeno manjšo vdolbino premera cca 20x20 cm, ki je služila kot kamin ali peč. V njeni notranjosti so še vidni počrneli kamni kot sledovi nekdanjega kurjenja. Okolica hiške je bila s strani lastnika Boruta Subana predhodno očiščena grmovja in bila je pokošena celo stelja, tako da so bili odlični pogoji za nemoteno delo okoli hiške.
Popravilo hiške in obnova podpornega zidu z manjšo teraso za hiško se je pričela v petek ob 13h 30 in je trajala vse do 17h 15, ko so bila vsa gradbena dela zaključena. Delavnico smo vodili: Vojko Ražem, Ivan Pavlin in jaz pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras in Partnerstva kraške suho zidne gradnje.
Poškodovano hiško si je predhodno podrobno ogledal Vojko, Ivan in jaz sva jo videla že leto prej, ko smo šli na ogled z Nadjo Mislej Božič, predsednico UTŽO (Univerza za tretje življenjsko obdobje). Vojko je predlagal, da je potrebno predhodno podpreti streho z punto - železnim nastavljivim podpornikom, zato ga je na dan delavnice prinesel s seboj. Prišel nam je še kako prav, saj nam je precej olajšal delo ob popravilu velba in za premikanje spodnjih škrl na poškodovanem delu strehe. Popraviti, povezati in utrditi je bilo potrebno tudi nosilni zid desno od vhoda.
Dela smo se lotili zelo premišljeno in sistematsko, v veliko pomoč so nam bili domačini z Borutom, lastnikom hiške. Guranc - preklado za nad vhod smo našli deloma zarito v zemlji na tleh, jo skopali, nekaj malega sem jo oblikoval. Naprej smo v celoti prezidali nosilni zid ob vhodu, ga dobro povezali s podolžnimi kamni in škrlami, medtem je ostali del ekipe porušil zelo poškodovan podporni zid za hiško in pričel s ponovno gradnjo. Zaradi premajhnega prostora za delo pred vhodom, je Vojko vodil obnovo zadaj za hiško, medtem ko smo z Ivanom, Emilom Nemcem in Andrejem Marušičem odstranili vse škrle s poškodovanega dela strehe. Ko je bil nosilni zid obnovljen, smo nad vhod položili guranc in pričeli s sanacijo strehe. Zato da bi guranc razbremenili prevelike teže škrl - ploščato kamenje za streho, sva z Vojkom odločila, da naredimo še en manjši velb- previsevanje škrl, ki bo zgrajen bočno na oba nosilna zidova ob vhodu. Tako je nastala manjša kupola ob že obstoječi večji.
Tak način velbanja je že pred tem dokazano povečal obstojnost strehe zaradi boljše povezanosti škrl v dveh kupolah. Hkrati so Ivan, Emil in Andrej obtežili z dobro povezanimi kamni na nosilnem zidu previsevane škrle manjšega velba. Na kar je sledilo polaganje škrl in drobiža čez manjši velba in sočasno premeščanje in urejanje škrl na obrobju poškodovanega dela strehe. Tako sta se oba velba – kupoli združila v eno celoto, ki je dobila obliko srednje visoke kupole. Medtem je tudi Vojkova ekipa zaključila z izgradnjo podpornega zidu in terase na zadnjem delu.
Sledila je še priprošnja za hiško po starodavnem izročilu kraških suhozidarjev.
Ob akciji obnove je bilo s strani domačinov odlično poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, še posebno se je izkazala Nadja, ki je skuhala ješprenovo mineštro in spekla potico.
Akcija je končala v zelo sproščenem in prijetnem vzdušju v želji po obnovi naslednje poškodovane hiške v okolici Gorjanskega.
O tej akciji je za Radio Koper naredila reportažo novinarka Barbara Čepirlo z intervjuji udeležencev, ki je bila na sporedu v nedeljo 2. oktobra ob 12h.
V manjši skupini so delo zaključili naslednji popoldan, ko so zaključili tla in klopco v notranjosti hiške, vgradili kamen z vklesanim napisom: UTŽO, oktober 2016, Dnevi evropske kulturne dediščine. Zaključili so še najbližje zidove in uredili tla v okolici hiške, da je dostop bolj varen.
Udeleženci akcije so bili: Emil Nemec, Andrej Marušič, Borut Suban, Irena Tratnik Dosso, Melita Šinkovec, Matjaž Peklaj, Andrej Mezinec in Sonja Pipan ter pobudnica akcije Nadja Mislej Božič.
Mentorji: Boris Čok, Ivan Pavlin in Vojko Ražem.
