Slovenija skupaj s sedmimi evropskimi državami oddala vlogo za vpis suhozidne gradnje na seznam nesn
Vzporedno s prebujenim zanimanjem in aktivnostmi za ohranitev in popularizacijo veščine zidanja na suho kot nesnovne kulturne dediščine na Krasu in v Istri, je na pobudo Cipra v letu 2016 prišlo do ideje o vpisu suhozidne gradnje na UNESCOvo Reprezentativno listino nesnovne kulturne dediščine.
V septembru 2016 se je v Argostoliju na otoku Kefalonija v Grčiji vršil 15. mednarodni kongres SPS (Société Scientifique Internationale pour l`Étude Pluridisciplinaire de la Pierre Sèche). V okviru tega dogodka se je sestala tudi mednarodna komisija za pripravo serijske nominacije za vpis suhozidne gradnje na UNESCOvo listino nesnovne kulturne dediščine, kjer se je potrdila pripravljenost Cipra, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Španije, Švice in Slovenije za sodelovanje pri pripravi serijske nominacije za vpis na Unescov Reprezentativni seznam. Slovenija se je pobudi pridružila v zadnjem hipu.
Slovenija je Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificirala leta 2008, začel pa je nastajati tudi t. i. Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, vpis v katerega je predpogoj za kandidiranje na vpis na UNESCOvo listino.
Suhozidna gradnja je bila kot enota v ta državni Register vpisana 20. maja 2016. Po intenzivnih aktivnostih, pripravah vsebinskih kriterijev, foto in video materiala ter zbiranju pisem podpore vpisu s strani nosilcev in lokalnih skupnosti, v katere so bili na slovenski strani vključeni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije z območnima enotama Nova Gorica in Piran, Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenije, Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji in Direktorat za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS, je bila nominacija za uvrstitev »Suhozidne gradnje« na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva oz. kot »The Art of Dry Stone: Knowledge and Techniques« konec marca 2017 oddana na Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki jo mora ovrednotiti. Proces navadno traja leto in pol.
Vsem, ki so sodelovali pri nastajanju oddane vloge z gradivom, pismi in svojim znanjem, se najlepše zahvaljujemo.
