Zgodbe kraškega suhega zidu in kamna

Kraške osnovne šole in vrtci v Sloveniji in šole in vrtci s slovenskim učnim jezikom v zamejstvu, njihovi otroci, učenci, vzgojiteljice, učiteljice, starši in stari starši so bili julija 2016 s strani Partnerstva kraške suhozidne gradnje povabljeni, da z otroci in učenci od 2. do 9. razreda sodelujejo pri etnološkem natečaju Zgodbe kraškega suhega zidu in kamna. Odzvale so se štanjelska, sežanska, povirska in hrpeljska enota Vrtca Sežana, Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne iz Divače s svojo podružnično šolo Vreme, Osnovna šola Dutovlje in Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana.

Namen natečaja, ki je v šolskem letu 2016/2017, v okviru aktivnosti Delovne skupine za informiranje in ozaveščanje javnosti Partnerstva, potekal v organizaciji Parka Škocjanske jame, Slovenija (PŠJ), Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne Divača, Zavoda Anima Mundi in Srednješolskega centra Srečka Kosovela Sežana, je bil, da otroci in učenci izkusijo medgeneracijski dialog, spoznavajo suhi zid kot ključni segment kraške kulturne krajine in razumejo njegovo prepletenost z in vlogo v življenju svojih prednikov z željo, da se na koncu zavzamejo za ohranitev te monumentalne suhozidne dediščine matičnega krasa.

Tako so se učenci podali na teren in se pri svojih sorodnikih in drugih sokrajanih, ki so Kraševci po rodu, pozanimali in zapisali najrazličnejša pričevanja o življenjskih pripetljajih starejših Kraševcev povezanih s suhim zidom. Večinoma so zapisovali recepte kako se zida suhi zid, nekaterim pa je uspelo zabeležiti tudi zgodbe, ki govorijo o prepletenosti suhega zidu z vsakdanjim življenjem Kraševcev in njihovega poznavanja svojega okoliša, narave, tradicionalnih znanj povezanih s suhimi zidovi. Nekaj je bilo tudi pripovedk iz ustnega izročila. Zbrano ljudsko blago so učenci podali v obliki prostih spisov in intervjujev. Vsak oddan zapis so opremili s podatki, ki so za etnologe ključni za nadaljnje raziskave. Navedli so čas in kraj, ko se je zapisano dogajalo, ime in priimek, letnico rojstva, kraj rojstva in kraj bivanja pripovedovalca ter svoje podatke in datum zapisa. Skupaj so zbrali 34 zapisov. Vrtčevski otroci so zgodbe na enak način dokumentirali s pomočjo odraslih, sami pa so na temo pripovedi narisali risbico. Na natečaj je do roka oddaje v novembru 2016 prispelo skupno 32 risbic.

Od tu naprej so stopili v akcijo dijaki 3. letnika aranžerskega tehnika Srednješolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Spomladi leta 2017 so v okviru dvodelne delavnice senzibilizacije v organizaciji Karin Lavin, Jelene Uršič in s finančno podporo PŠJ, ročno poslikali majice z motivi suhih zidov, ki so jih prejeli otroci v vrtcih in šolah kot nagrado za sodelovanje. Ob koncu šolskega leta so v avlah sodelujočih vrtcev in šol mentorice pripravile razstavo, kjer so na ogled postavile zbrane zgodbe in prejete nagradne majice.

Naše dosežke pa smo želeli predstaviti tudi širši javnosti. Tako je bila v torek, 7. 11. 2017, v čitalnici Kosovelove knjižnice Sežana vsem Kraševcem na ogled postavljena pregledna razstava opravljenega dela. Na imenitni spremljajoči prireditvi smo uvodoma prisluhnili učenki osmega razreda Osnovne šole Dutovlje Tjaši Stojanoski, ki je ilustrirala in povedala zgodbo z naslovom Skrivnosti suhih zidov. Slednjo je po pripovedi svojega nonota Albina Furlana zapisala njena sošolka Lara Furlan. Nagovore gostiteljice Magdalene Svetina Terčon, predsednice Delovne skupine za informiranje in ozaveščanje javnosti Karin Lavin, pomočnice ravnateljice Vrtca Sežana Anje Kristan, vzgojiteljice Jerice Hlad, učiteljice Danile Grželj in predsednika Partnerstva Danila Antonija, je popestril pevski nastop najmlajših iz vrtca Povir, ki so z Jerico Hlad in Uršo Raimondi ubrano zapeli slovensko narodno Moj očka ima konjička dva.

Sodelujočim mentoricam Lidiji Benčina, Jerici Hlad, Silvani Lozej, Mojci Može Škapin, Eleonori Stanić Ostrouška, Vlasti Markočič, Danili Grželj, Barbari Jazbec, Andreji Čok in Jeleni Uršič sta se z rožico in potrdilom o sodelovanju v imenu Partnerstva zahvalila Danilo Antoni in Boris Čok.