IZJAVA ZA JAVNOST

o sprejetih sklepih na javni tribuni o problematičnih praksah

vzdrževanja in obnove cest na Krasu

»Cesta in nova cesta: Ekonomska in kulturna vrednost kraške krajine

in njenih sestavnih delov«,

ki je potekala dne 15. 2. 2018 v veliki sejni dvorani Občine Sežana.

Namen dogodka

V Sloveniji ima poleg drugih opredeljenih Kras status nacionalno pomembnega krajinskega območja s prepoznavnimi značilnostmi. V postopkih načrtovanja se v teh območjih zagotavlja tak prostorski razvoj, ki ohranja njihovo celovito prepoznavnost. Tako vsaj piše v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (III., 3.1.).

Cesta je osnovna sestavina vsakega krajinskega območja, ki obenem odpira poglede na bližnji naravni in grajeni prostor. Eni ključnih prepoznavnih značilnosti nacionalno pomembnega kraškega krajinskega območja, ki se kot okvir vežejo na cesto, so tudi kamniti zidovi, suhozidna gradnja in drugi kamniti elementi. Srečujemo jih v naseljih in izven njih.

Vzdrževalni posegi na javnih cestah na Krasu so usmerjeni v izboljšanje oziroma zagotavljanje prometne varnosti, a hkrati praviloma neprilagojeni značilnostim in identiteti prostora. Vključujejo: odstranjevanje mejnih suhih zidov, škarp, obcestnih kažipotov, kamnov, zgodovinskih mostov, …

Prepoznana situacija kliče po drugačnem pojmovanju načina poseganja v prostor, drugačnih vodilih, upoštevanju drugačnih predpostavk, ki vključujejo ohranitev, ovrednotenje kulturnih in naravnih sestavin ožjega in širšega prostora ob cesti, če naj se na Krasu zagotavlja prostorski razvoj, ki ohranja njegovo celovito prepoznavnost s tem pa tudi njegovo (večjo) ekonomsko vrednost.

Dogaja se sistematično uničevanje zgodovinske infrastrukture brez njene predhodne preučitve in razmisleka o možnostih njene vključitve v sodobne potrebe. Brez razmisleka ali jo je mogoče ohraniti tako kot je ali pa jo je mogoče v razvojne načrte vključiti s prilagoditvami. Povsem jasno je, da je zgodovinska infrastruktura za vedno uničena, ko jo odstranimo, s tem pa tudi primerjalna prednost in ekonomska vrednost Krasa.

Sodelujoči

Pobudnik javne tribune je bil upravni odbor Partnerstva kraške suhozidne gradnje. Dogodek sta podprla zaveznik Partnerstva Občina Sežana in član Partnerstva Park Škocjanske jame, Slovenije. Po uvodnih nagovorih sežanskega župana Davorina Terčona, direktorja JZ PŠJ Stojana Ščuke in predsednika Partnerstva Danila Antonija, so sledile petminutne predstavitve vabljenih strokovnjakov in predstavnikov javnosti, kot sledi:

mag. Barbara Žižič, univ. dipl. inž. arh., Ministrstvo RS za kulturo
doc. dr. Peter Lipar, univ. dipl. inž. grad., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski, univ. dipl. inž. arh., Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani
Urška Kranjc, univ. dipl. inž. kraj. arh., Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, LUZ d. d.
Saša Roškar, univ. dipl. etnol. in kult. antrop., konservatorka, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Nataša Đukić Vasič, univ. dipl. inž. grad., Krasinvest, inženiring, projektiranje in geodetske storitve, d.o.o. Sežana
Robert Kralj, namestnik komandirja, Policija, Policijska postaja Sežana
Stojan Ščuka, direktor, JZ Park Škocjanske jame, Slovenija
Anton Šajna(*), univ. dipl. inž. grad., upokojenec
Danilo Antoni, uni. dipl. inž. arh., Državno združenje arhitektov, urbanistov, krajinarjev in konservatorjev Italije (Consiglio Nazionale degli Architetti, Pianificatori, Paesagisti e Conservatori)
Anu Kahuna, predsednica, Odbor za varstvo kulturne dediščine UNESCO Biosfernega območja Kras in porečja Reke

Vabljeni

Vabljeni so bili tudi predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor, Cestnega podjetja Koper in Nova Gorica, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenske železnice, odgovorni za prostorsko urejanje na kraških občinskih upravah, člani in zavezniki Partnerstva kraške suhozidne gradnje, civilni iniciativi iz Mosta na Soči in Pirana, širša strokovna in zainteresirana javnost ter mediji.

Ugotovitve

37% celotnega slovenskega ozemlja ima status območja Nature 2000 ali ekološko pomembnih območij. Vsi posegi v ta in druga območja posebnega pomena, morajo imeti poseben pristop. Ceste ali odseki cest, ki gredo skozi ta območja, so posebni in ne smejo biti namenjeni hitri vožnji in tranzitu. Projektirati jih je potrebno z občutkom, na način, da se prilagajamo naravi in ne, da naravo prilagajamo cesti. Po večini gre za malo prometne ceste, ki bi lahko imele ali pa že imajo turistični značaj.
Kulturna krajina je kot snovna in nesnovna dediščina vir nacionalne, regionalne in lokalne identitete. Kras je ne le regionalnega temveč tudi nacionalnega in nadnacionalnega pomena, zato skrb za ohranjanje identitete te čezmejne krajine terja skrbno varstvo, upravljanje in načrtovanje posegov, še zlasti v zavarovanih območjih, ki so bogata s kulturno in naravno dediščino.
Kot družba dediščino lahko varujemo le s svojim načinom življenja, posledično mora (postati) samoumeven sestavni del v snovanju in izvedbi vsakega delovnega procesa, ki posega vanjo. In enako velja za zakonodajo, ki delovne procese normira. Njeno vrednost mora prepoznavati in pri njenem varstvu aktivno in tvorno sodelovati tudi splošna javnost, ki s svojim življenjem in odločitvami vsakič znova dokazuje ali dediščino dejansko želi ohranjati in vključevati v svoj vsakdan ali ji je zanjo, ko gre za vsakodnevne komoditete, v bistvu vseeno.
Kras kot kakovostna in razpoznavna krajina je pomemben del javnega interesa na kulturnem, ekološkem, okoljskem, kmetijskem in družbenem področju ter je hkrati vir za turistično dejavnost.
Javna tribuna je prispevek k neposrednemu sodelovanju javnosti in drugih zainteresiranih strani pri načrtovanju vzdrževalnih in obnovitvenih del. Tribuna je del procesa ozaveščanja o vrednotah krajine, njeni vlogi in o neustreznem spreminjanju njenih pomembnih sestavin.
Udeleženci javne tribune ugotavljamo, da smo se v Sloveniji s podpisom Evropske konvencije o krajini in drugih mednarodno pomembnih dokumentov s področij urejanja prostora in varstva naravne in kulturne dediščine zavezali k ustreznim ravnanjem in implementacijam, ki niso v nasprotju z določbami konvencije in z drugimi mednarodnimi dokumenti.
Udeleženci javne tribune prepoznavamo posebne sestavine krajine kot so obcestni suho grajeni zidovi, zidane škarpe, terase, obcestni kamni, historični mostovi, historični kažipoti itd., kot vredne dele cestne infrastrukture. V zadnjem obdobju so navedene sestavine utrpele številne poškodbe, vandalizme in načrtna uničenja. Teh sestavin je na Krasu malo in so za vedno uničene, ko jih odstranimo.
Zapostavljanje ohranjanja cestnih infrastrukturnih objektov (1) z dediščinskimi lastnostmi pri projektiranju in vzdrževanju cest je obče slovenski problem, katerega posledica ni zgolj uničevanje prepoznave identitete slovenskega prostora, ampak tovrstno početje posredno škodi tudi razvijajočemu se slovenskemu turizmu in zmanjšuje ekonomsko vrednost prepoznavnih pokrajin.
Cestni infrastrukturni objekti lahko pridobijo status registrirane dediščine z vpisom v t. i. Register nepremične kulturne dediščine Slovenije. Trenutno je v slovenski register vpisanih nekaj čez 457 enot tovrstne dediščine, od tega jih ima 137 status kulturnega spomenika. Daleč največ vpisanih enot odpade na mostove. Teh je 248 od njih jih ima 106 status kulturnega spomenika. V Sloveniji nimamo konservatorjev, ki bi pokrivali izključno to področje. Za vpise skrbijo konservatorji, ki so specialisti za druga področja. Zaželeno je, da širša skupnost aktivno sodeluje pri podajanju pobud za vpis.
Zakonodaja že ta trenutek omogoča projektiranje cest ne da bi rušili cestno infrastrukturo z dediščinsko vrednostjo, le odpraviti je potrebno določene anomalije. Izvorni greh zoper ohranjanja obcestne dediščine so največkrat vnaprejšnje določbe projektnih nalog (računska hitrost, širina) in kategorizacija cest.
S številčno udeležbo in aktivnimi udeleženci je javna tribuna potrdila, da je participativna demokracija želja in potreba današnjega časa, saj si aktivni in ozaveščeni ljudje želijo soupravljati s skupnimi zadevami. Vzpostavljen odnos med državljani na eni ter stroko in upravnimi službami na drugi strani mora temeljiti na zaupanju, pravičnosti ter izvedljivosti večinsko skupaj podprtih aktivnosti.
Kraševci so sami z lastno mentaliteto in nezainteresiranostjo povzročili in še povzročajo propadanje tega prostora.

(1) Cestni infrastrukturni objekti so ceste v javni uporabi z vsemi pripadajočimi objekti, kot so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije.

Sklepi

[if !supportLists]1. [endif]Pristojna služba za varstvo kulturne dediščine mora na Krasu čim prej izvesti sistematično evidentiranje in dokumentiranje cestnih infrastrukturnih objektov, jih ovrednotiti in pripraviti predloge za vpis v Register nepremične kulturne dediščine Slovenije. Z namenom oblikovanja registra dediščinskih in vedutno pomembnih odsekov cest na Krasu, mora vsaka kraška občina izdelati:

[if !supportLists]- [endif]evidenco cestnih infrastrukturnih objektov z dediščinskimi lastnostmi,

[if !supportLists]- [endif]v sodelovanju z Agencijo RS za varnost prometa pripraviti pregled prekrivanja nevarnih cestnih odsekov z dediščinsko in vedutno vrednejšimi odseki cest na Krasu,

[if !supportLists]- [endif]prometne strategije, ki kot strateški cilj določajo varstvo cestnih infrastrukturnih objektov z dediščinsko vrednostjo in to vključijo v svoje OPN-je.

[if !supportLists]2. [endif]Pri načrtovanju vzdrževalnih in obnovitvenih posegov na vseh lokalnih cestah na Krasu ne zadoščajo zgolj inženirske rešitve, ki so varnostno ustrezne. Predlagane rešitve morajo biti ustrezne tudi z vidika arhitekturnega oblikovanja, varstva krajine in ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter predhodno usklajene z javnostjo. Izvajanje ukrepov za izboljšanje prometne varnosti naj obsega:

[if !supportLists]- [endif]izdelavo predhodnih strokovnih ocen varnosti cestnega omrežja, ki vsebujejo prometno obremenitev, kazalce prometne varnosti s številom prometnih nesreč, pogostostjo in stopnjo nesreč, primerjava rezultatov v času,

[if !supportLists]- [endif]obravnavo dediščinskih elementov kot pomembnega sestavnega dela krajine, ki se jih, kjer je to mogoče, kot take ustrezno vključijo v nove cestne ureditve oziroma se jih pusti nedotaknjene ali se jim z novimi ureditvami izogne. Kamniti zidovi naj se ohranjajo na Krasu na manj prometnih cestah, na prometnejših pa le če ne posegajo v prometno varnost. Na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine naj se poišče ustrezne rešitve, ki izključujejo dodajanje zaščitnih ograj ob brežinah,

[if !supportLists]- [endif]odgovoren izbor izvajalcev za vzdrževanje in obnovo evidentiranih odsekov cestnih infrastrukturnih objektov z dediščinsko vrednostjo, ki mora obsegati poleg prevladujočega kriterija najnižje cene, tudi kvaliteto dela, visoko raven znanja in rešitev pri delu z dediščino izvajalcev.

[if !supportLists]3. [endif]Strokovno javnost in pristojne službe se pozove k razvoju in uvedbi:

[if !supportLists]- [endif]začasnih ukrepov, ki bodo preprečili popolno uničenje vseh cestnih infrastrukturnih objektov z dediščinsko vrednostjo, preden se zagotovi enakovredno upoštevanje določb o varstvu kulturne dediščine v različnih zakonih; potrebno je umakniti določbe aktov vezanih na Zakon o cestah, ki omogočajo obravnavo rekonstrukcije cestnih infrastrukturnih objektov dediščinske vrednosti pod terminom vzdrževalna dela, kar omogoča posege brez predhodne pridobitev gradbenega dovoljenja in zahtevanih soglasij,

[if !supportLists]- [endif]obzirnega in senzibilnega ravnanja z navedenimi vrednimi ostalinami prostora, ki imajo kot originali točno določeno funkcijo in jih, v kolikor jih gledamo in varujemo zgolj skozi prizmo estetike, banaliziramo,

[if !supportLists]- [endif]pokrajini primerne cestne opreme za kraški svet na podlagi že obstoječih dediščinskih izhodišč v kamnu kot osnovnem gradbenem materialu, tako kot je to že rešeno za gorski svet,

[if !supportLists]- [endif]interdisciplinarnega odločanja o ustreznosti predlaganih posegov, z upoštevanjem urbanistične zakonodaje, medsektorskega sodelovanja pri varovanju krajine; interdisciplinarni pristop in našteti vidiki morajo biti zagotovljeni že v fazi priprave projektne naloge, ko je priporočljivo tudi posvetovanje z javnostjo,

[if !supportLists]- [endif]načinov sodelovanja z javnostjo, ki morajo obsegati javno predstavitev strokovnih izhodišč, argumentov in načrtovanih rešitev ter zagotoviti aktiven odziv javnosti že v fazi priprave projektne naloge,

[if !supportLists]- [endif]projektiranje posegov na odsekih cestno infrastrukturnih objektov z dediščinsko vrednostjo v skladu strokovnim znanjem o tej tematiki, ki bo pridobljeno v rednem izobraževalnem procesu cestnih projektantov,

[if !supportLists]- [endif]predavanj oziroma predstavitev za vse, ki so vključeni v projektiranje cest (v sodelovanju z IZS, ZAPS, območnimi obrtnimi zbornicami, fakultetami in/ali drugimi ustanovami); v okviru predstavitev se vpletene pozove, da dediščinske elemente obravnavajo kot pomembne sestavne dele krajine in jih, kjer in kolikor je to le mogoče, kot take ustrezno vključijo v nove cestne ureditve oziroma pustijo nedotaknjene, se jim z novimi ureditvami izognejo.

[if !supportLists]4. [endif]Udeleženci javne tribune izpostavljajo pomen izobraževanja in skupnega sodelovanja za ohranjanje vrednot dediščine in identitete. Obenem pričakujejo:

[if !supportLists]- [endif]da bo javnost aktivno sodelovala na javnih dogodkih na temo pomembnih in/ali ključnih razvojnih aktivnosti,

[if !supportLists]- [endif]da bo participacija javnosti postala redna praksa upravnih organov na vseh nivojih.

Podpora javnosti

58 prisotnih udeležencev javne tribune in drugih članov Partnerstva kraške suhozidne gradnje je izrazilo pisno podporo pobudi, da se pri vzdrževanju in prenovi odsekov cest s cestno infrastrukturnimi objekti z dediščinskimi lastnostmi naredi vse, kar je mogoče, da se le-te ohrani. Strokovna javnost naj si pri svojem delu nemudoma začne prizadevati za ukrepe, ki bodo preprečili njihovo popolno uničenje, tudi preden se vzpostavi sistem, ki bo zagotavljal strokovno postopanje oziroma se to področje skladno s politično voljo ustrezno pravno uredi.

Fotografije

Vanja Debevec

V imenu organizacijske skupine javne tribune,

Danilo Antoni, predsednik

#javnatribuna #ObčinaSežana #ParkŠkocjanskejame #ceste #Ministrstvozakulturo #FakultetazagradbeništvoingeodezijoUniverzev #FakultetazaarhitekturoUniverzevLjubljani #ZavodzavarstvokulturnedediščineSlovenije #DruštvokrajinskiharhitektovSlovenije #Krasinvestdoo #PolicijskapostajaSežana #OdborzavarstvokulturnedediščineBOKinPR