Kraška suhozidna gradnja konec novembra 2018 vpisana na UNESCO seznam nesnovne dediščine človeštva
Kandidatura z naslovom »The Art of Dry Stone: Knowledge and Techniques« (Umetnost suhogradnje: znanje in tehnike) je bila 28. novembra 2018 popoldan na 13. zasedanju Medvladnega odbora za varstvo nesnovne kulturne dediščine v Port Louisu na Mavriciju potrjena, kar pomeni dejanski vpis na ta ugledni seznam.
Suhozidna gradnja, ki je pri kandidaturi združila osem evropskih držav med Ciprom in Španijo, za Slovenijo predstavlja enega od štirih vpisov na UNESCO seznam nesnovne dediščine človeštva. »Umetnost suhozidne gradnje« se je pridružila Škofjeloškemu pasijonu, obhodom kurentov in klekljanju čipk. Na UNESCO seznamu svetovne dediščine so že od leta 1986 vpisane Škocjanske jame, v zadnjih letih so se jim pridružili dediščina kolišč na Ljubljanskem barju, idrijska dediščina živega srebra ter, kot zadnje, dva slovenska rezervata bukovih pragozdov v okviru mednarodne nominacije.
Kraška suhozidna gradnja je z novembrom 2018 tako postala uradno najvišje priznana vrednota Matičnega krasa. Vsaka UNESCO nominacija za vpisano območje prinese konkretne koristi in tudi obveznosti. Koliko bomo dobrega od nove pridobitve dobili je odvisno predvsem od nas samih - lastnikov suhozidnih gradenj, lokalnih uprav, ki v našem imenu sprejemajo odločitve našem skupnem prostoru, ter od nekaterih drugih povezanih ustanov.
Zakaj je suhozidna gradnja dobila izjemno mednarodno priznanje in zakaj z bagri in betonom nad suhozide ni najboljša odločitev, nakaže že izjava »Več potu je bilo prelito ob čiščenju brežin in gradnji teras za vinograde, kot ga je bilo prelitega ob gradnji piramid. Kamniti zid je spomenik močne volje.« Z njo se začne predstavitveni filmček UNESCO na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=0ROnc2OXzuY
